Obnova atletske steze v ŠRC Ljutomer odpira vprašanje, ki je širše od samega športa: kako Občina Ljutomer določa svoje razvojne prioritete in kako gospodari z javnim denarjem?

Županja Olga Karba je julija sporočila, da je občina za obnovo atletske steze pridobila 31.200 evrov nepovratnih sredstev Fundacije za šport, skupna vrednost investicije pa znaša 76.000 evrov. Razliko bo zagotovil občinski proračun. Ob tem je bilo jasno povedano, da gre zgolj za začasno rešitev, medtem ko naj bi celovita prenova atletskega centra z novo tartansko stezo in spremljajočimi površinami stala približno milijon evrov. (Lendavainfo.com)

Kot razlog, zakaj takšne celovite prenove trenutno ni mogoče izvesti, občina navaja druge večje projekte, za katere mora zagotavljati lastna sredstva. (Lendavainfo.com)

Problematika atletske steze v Ljutomeru ni nekaj, kar bi se pojavilo letos. Tudi potreba po tartanski stezi že pred desetletjem ni bila neznanka. V javno objavljenem občinskem glasilu iz leta 2022 je bila atletska steza iz tartana izrecno navedena med željami športnikov, za katere je treba poiskati sredstva in začeti z deli. (Občina Ljutomer)

Zato težko sprejmemo argument, da danes za pravo rešitev preprosto ni dovolj denarja, ker občina trenutno izvaja druge večje projekte.

Seveda milijonske investicije ni mogoče izvesti čez noč. Toda prav to je bistvo dolgoročnega načrtovanja. Če je potreba znana leta, bi morali v tem času pripravljati projekt, določiti prioritete, iskati državne, evropske in druge vire sofinanciranja ter sestavljati finančno konstrukcijo.

Vprašanje zato ni samo, ali ima občina danes na voljo milijon evrov.

Vprašanje je, kaj je bilo v vseh teh letih narejeno, da bi bila sodobna atletska steza danes bližje izvedbi.

Ob tem je časovnica težko spregledljiva. Po več letih znane problematike se zdaj izvaja investicija v višini 76.000 evrov, za katero občina sama že ob začetku pove, da je začasna. To upravičeno odpira vprašanje, ali se problem res rešuje ali se njegova prava rešitev samo ponovno prestavlja v prihodnost.

Forum SKÜP vlaganju v športno infrastrukturo absolutno ne nasprotuje. Prav nasprotno. Menimo, da si Ljutomer zasluži sodobno atletsko infrastrukturo, ki bo uporabna za šole, društva, športnike in rekreativce ter bo služila mestu še desetletja.

Zato bi pričakovali predvsem jasen odgovor: kdaj je predvidena tartanska steza, ali zanjo obstaja projektna dokumentacija, kakšna je okvirna finančna konstrukcija in kako se današnjih 76.000 evrov vključuje v končno rešitev?

Pridobljenih 31.200 evrov Fundacije za šport je seveda dobrodošlo sofinanciranje. Toda tudi nepovratna sredstva so javni denar, občinski proračun pa bo za projekt prispeval še približno 44.800 evrov. Dejstvo, da je projekt sofinanciran, samo po sebi še ne odgovori na vprašanje njegove dolgoročne smotrnosti. (Lendavainfo.com)

In tukaj se postavlja še bolj neprijetno vprašanje: ali ni teh 76.000 evrov za začasni »obliž« preprosto denar, ki ga bomo čez nekaj let morali plačati še enkrat? Če občina sama priznava, da končna rešitev pomeni novo tartansko stezo in celovito prenovo, potem je povsem legitimno vprašati, kakšen dolgoročni učinek ima današnja investicija. Če bo treba sedanjo ureditev ob pravi prenovi odstraniti ali nadomestiti, potem ne govorimo o varčevanju, ampak o dodatnem strošku.

V takem primeru bi lahko teh 76.000 evrov brez pretiravanja poimenovali kar »v najdražji obliž na svetu«. ne zato, ker športna infrastruktura ni vredna denarja, ampak zato, ker javni denar ne bi smel biti namenjen rešitvam, za katere že ob začetku vemo, da so začasne.

Redne lokalne volitve bodo 15. novembra 2026, volilna opravila pa uradno potekajo od 7. septembra. Zato je danes, manj kot dva meseca pred volitvami, povsem legitimno vprašati, zakaj se po letih odlašanja nenadoma vrstijo projekti in ureditve, ki jih je bilo mogoče načrtovati bistveno prej.

Ne trdimo, da je vsaka investicija v volilnem letu predvolilna poteza. To bi bilo nepošteno. Občina mora delati vseh dvanajst mesecev v letu in tudi tik pred volitvami.

Toda kadar se dolgo znan problem rešuje šele ob koncu mandata, in še takrat samo začasno, mora občinsko vodstvo pričakovati vprašanja o tem, ali gre res za dolgoročno razvojno politiko ali predvsem za ustvarjanje vidnih rezultatov v najbolj politično občutljivem trenutku.