V nedeljo, 9. avgusta, smo v Parku prvega slovenskega tabora pripravili prvi SKÜP pod milim nebom – neformalno srečanje občank in občanov, namenjeno odprtemu pogovoru o Ljutomeru, njegovih dobrih straneh, težavah in prihodnosti. Prvo srečanje je potekalo v majhnem krogu, a prav zaradi tega v zelo sproščenem, neposrednem in prijateljskem vzdušju.

Za Forum SKÜP je bilo srečanje predvsem pomemben prvi preizkus ideje, na kateri je iniciativa nastala: da v našem okolju potrebujemo več prostora za odprto, argumentirano in spoštljivo razpravo o vprašanjih, ki vplivajo na kakovost našega vsakdana.

Odziv udeležencev je bil zelo pozitiven. Večkrat je bilo izraženo zadovoljstvo, da se je končno oblikovala civilnodružbena pobuda, ki želi aktivneje spremljati dogajanje v občini, javnosti približevati pomembne lokalne teme ter odločevalcem po potrebi nastavljati ogledalo.

Ob tem se je pokazala tudi potreba po boljšem in predvsem bolj vsebinskem obveščanju občanov. Med udeleženci je bilo zaznati občutek, da informacije o pomembnih projektih, načrtih in posegih v prostor pogosto pridejo prepozno, so preskope ali pa javnost z njihovim nadaljnjim razvojem sploh ni več seznanjena.

Pogovor je skoraj sam od sebe pripeljal do dreves

Čeprav smo želeli na prvem srečanju odpreti širši pogovor o našem kraju, se je največji del razprave povsem spontano usmeril v eno temo: zelene površine, drevesa in način njihovega upravljanja v naši občini.

To verjetno ni naključje.

V času vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov postaja vprašanje zelenih površin vse manj estetsko in vse bolj vprašanje kakovosti življenja, zdravja, prilagajanja podnebnim spremembam in prihodnjega razvoja mesta.

Vsi zbrani smo na tak ali drugačen način izrazili zaskrbljenost nad odnosom do obstoječih dreves in zelenih površin v Ljutomeru.

Posebej smo izpostavili odstranjevanje dreves, vprašanje njihovega ustreznega nadomeščanja ter vtis, da so drevesa pri načrtovanju posameznih posegov prepogosto obravnavana predvsem kot ovira v prostoru, namesto kot njegova pomembna infrastruktura.

Drevo namreč ni samo dekoracija, Je senca. Je hlajenje mesta. Je življenjski prostor. Zadržuje vodo, izboljšuje mikroklimo in vpliva na kakovost prostora, v katerem živimo.

Zato bi moralo biti njegovo odstranjevanje premišljena in strokovno utemeljena izjema, ne najlažja rešitev pri umeščanju novega projekta.

Vprašanja brez odgovorov

Zanimivo je bilo tudi spoznanje, da se je več udeležencev že v preteklosti samostojno obračalo na Občino Ljutomer ali njene zaposlene z vprašanji glede dreves, zelenih površin in njihovega upravljanja.

Izkušnje so bile presenetljivo podobne.

V nekaterih primerih odgovora ni bilo, drugod so občani prejeli splošna pojasnila o načrtovanih projektih in prihodnjih rešitvah, o katerih nato niso več izvedeli ničesar oziroma do njihove izvedbe ni prišlo.

Takšen način komunikacije ustvarja občutek izmikanja konkretnim odgovorom in odgovornosti. Občani ne potrebujemo zgolj zagotovila, da se »nekaj pripravlja«. Potrebujemo informacije o tem, kaj se pripravlja, kdo to pripravlja, na kakšnih strokovnih podlagah, kdaj bo izvedeno in kaj se je s projektom zgodilo, če do izvedbe ni prišlo.

Transparentnost ne pomeni, da mora občina vedno ugoditi vsaki zahtevi občanov. Pomeni pa, da mora biti sposobna svoje odločitve jasno razložiti.

Kdo pravzaprav skrbi za naša drevesa?

Velik del pogovora je bil namenjen tudi strokovnosti upravljanja mestnega drevja.

Udeleženci so opozorili na primere obrezovanja, za katere ocenjujejo, da so izvedeni izrazito nestrokovno in pogosto v nasprotju z dobrimi arborističnimi praksami. Odprlo se je tudi vprašanje, ali ima občina izdelan sistematičen pregled mestnega drevja, dolgoročni načrt njegovega upravljanja in za posamezne zahtevnejše posege ustrezne arboristične načrte.

To so vprašanja, na katera želimo v Forumu SKÜP v prihodnje poiskati konkretne odgovore.

Prav tako želimo preveriti, kdo strokovno vodi oziroma nadzoruje posege v javno zelenje, po kakšnih kriterijih se drevesa odstranjujejo, kako se določa nadomestna zasaditev in kakšna je dolgoročna strategija občine na tem področju.

O ozelenjevanju govorimo že leta. Kje so rezultati?

V razpravi smo se dotaknili tudi širšega vprašanja ozelenjevanja mesta.

Ljutomer o potrebi po več zelenih površinah, zasaditvah in kakovostnejšem javnem prostoru govori že vrsto let. Kljub temu imamo občutek, da se med napovedmi in dejanskimi rezultati odpira vedno večja vrzel.

Opozorili smo tudi na dejstvo, da Ljutomer pri nekaterih aktualnih možnostih financiranja (Razpis v vrednosti 120 milijonov evrov za projekte ozelenitve mestih) ozelenjevanja ni bil tako uspešen kot posamezne občine v okolici.

To je toliko bolj pomembno, ker bo potreba po prilagajanju mesta na višje temperature v prihodnjih letih samo še večja.

Več sence, več dreves in kakovostno načrtovane zelene površine zato niso luksuz.

So ena osnovnih nalog mesta, ki se želi pripraviti na prihodnost.

Želimo strokovno razpravo, ne zgolj kritike

Morda najpomembnejša ugotovitev prvega srečanja je bila, da obstaja interes za nadaljevanje takšnih pogovorov.

Med udeleženci se je oblikovala jasna želja po okroglih mizah, strokovnih razpravah in javnih pogovorih o zelenih površinah ter trajnostnem upravljanju mesta.

V prihodnje želimo zato k razpravi o zelenih površinah povabiti tudi ljudi z ustreznim strokovnim znanjem – arboriste, krajinske arhitekte, urbaniste, biologe in druge, ki lahko pomagajo razpravo dvigniti nad raven osebnih vtisov.

To je tudi način delovanja, ki ga želi graditi Forum SKÜP.

Prvi poziv odločevalcem

Prvi SKÜP pod milim nebom smo zato zaključili tudi z zelo konkretnim naslednjim korakom.

Forum SKÜP bo pripravil svoj prvi pisni poziv odločevalcem, posvečen upravljanju dreves in zelenih površin v Občini Ljutomer.

Z njim želimo odpreti več vprašanj, ki so se pojavila na srečanju, pridobiti konkretne informacije ter spodbuditi pripravo jasnejšega, strokovnega in dolgoročnega pristopa k mestnemu zelenju.

O vsebini poziva in prejetih odgovorih bomo seveda obveščali tudi javnost.

To je bil šele prvi SKÜP

Na prvem srečanju razumljivo ni bilo velike množice.

Toda namen SKÜP-a nikoli ni bil šteti ljudi na enem dogodku.

Pomembneje je, ali lahko iz takšnega pogovora nastane nekaj koristnega.

V nedeljo je skupina ljudi, ki jih povezuje skrb za kraj, dobro uro in pol sedela pod drevesi in se pogovarjala o mestu, v katerem živimo.

Iz pogovora je nastala prva konkretna tema, prva vprašanja in prvi naslednji korak.

In prav to je ideja Foruma SKÜP.

Da se srečujemo. Da govorimo. Da sprašujemo. Da preverjamo. Da poslušamo stroko in drug drugega. In da dobre ideje na koncu tudi pridejo do tistih, ki odločajo.

SKÜP pod milim nebom zato ni bil enkraten dogodek.

Srečanja bomo nadaljevali. Odpirali bomo nove teme, predstavljali problematike zainteresiranim občankam in občanom ter skupaj iskali dobre rešitve za naš kraj.

Ker prihodnost Ljutomera ni samo stvar tistih, ki o njem odločajo ampak stvar vseh, ki tukaj živimo!